Dopoldne smo se s tramvajem odpravili do najbližje železniške
postaje in nato prvič izkusili vožnjo z vlakom na Poljskem. Ko smo prispeli do
mesta Wieliczka, smo se peš odpravili do nekaj minut oddaljenega rudnika soli,
kjer nam je naš vodič Daniel uredil karte. Do termina ogleda nam je ostala še
dobra ura, zato smo se z Danielom odpravili na kratek ogled centra tega lepega
mesteca.
|
Wieliczka |
|
Wieliczka |
Ko je prišel čas za naš ogled, smo se s skupino odpravili v rudnik. Da
smo prišli do prve etaže rudnika, ki leži 64 m pod zemljo, smo morali prehoditi
nekaj čez 300 stopnic, ki jim skorajda ni bilo konca. Skozi rudnik nas je vodil
angleško govoreči vodič, ki nam je predstavil vse dele rudnika odprtega za
turiste, kar pa predstavlja le 1 % dolžine celotnega rudnika. Spoznali smo, da
mora biti vsa oprema v takšnem rudniku lesena, saj bi bila kovinska občutljiva
na rjo, poskusili smo sol s sten, ki so nas ves čas obdajale, ogledali smo si
vrsto velikih soban za delo z mehanizacijo za prevoz soli in izjemno lepo
okrašenih podzemnih kapel.
|
Vhod v podzemlje |
|
Stopnišče brez konca |
|
Solni kip Nikolaja Kopernika |
|
Solni kipi |
|
V kameno sol vklesana Zadnja večerja |
|
Mogočni lestenci in z lesom podprti stropovi |
|
Solni kip |
|
Prikaz življenja v rudniku |
|
Slano jezero |
|
Maketa rudnika |
|
Slano jezero |
Po končanem dvournem ogledu rudnika se je polovica
skupine odpravila nazaj na površje, kjer so si sami ogledali še okolico mesta, medtem
pa nas je polovica nadaljevala ogled še v muzejskem delu rudnika, v katerem nas
je zelo dobrovoljni vodič, poln humornih domislic, popeljal skozi način
življenja, kakršno je nekoč vladalo v rudniku. Popoldan smo nekateri preživeli
v plezalnem centru, drugi pa so se podružili ob igranju družabnih iger.
Ni komentarjev:
Objavite komentar