12. dan

Prvi jutranji korak je bil zajtrk, ki nas iz dneva v dan vedno manj razveseli. Namesto v laboratorijih, smo naš dan nadaljevali v šoli. Kljub zgodnji uri smo bili polni energije, saj nas je motiviralo ponovno srečanje in druženje z našimi turškimi prijatelji. Seda nas je pričakala v laboratoriju, kjer nam je na kratko razložila in opisala potek današnje laboratorijske vaje. Preučevali smo vsebnost anorganskih snovi v različnih živilih. Postopek je precej enostaven, ampak precej zanimiv. Najprej smo segreli posodice, v katerih so se kasneje žgala živila. Nato smo jih prazne stehtali ter vanje dodali sir oz. riž. Napolnjene lončke smo tako odnesli, do posebne pečice, ki se je kasneje segrela do okoli 800 stopinj. Med delovanjem pečice smo imeli dobro uro časa, ki smo ga zelo koristno izkoristili. Izdelali smo kolonjsko vodico z vonjem citrusov, ki jih njihova šola izdeluje in prodaja. Ostalo nam je še ravno prav časa za kosilo. Kasneje smo nadaljevali z analizo pepela: ugotovili smo, da obe živili vsebujeta še dovoljen % anorganskih snovi. Sledila je glavna atrakcija dneva - Obisk Hamama, ki smo ga obiskale samo dekleta. Za tiste, ki ne veste, je to nekakšen turški wellness. Izbrale smo sj paket z dostopom do savne, bazena, hamama, penaste kopeli in kavnega pillinga. Čeprav smo se na začetku počutile malce nelagodno, smo se na koncu vse sprostile in uživale v izkušnji. Večerne plane smo prestavili na jutrišnji dan, saj smo iz Hamama prišle utrujene, zato bi bilo to za danes vse.

11. dan - Še zadnjič...

Današnji dan smo nekateri začeli s prezgodnim bujenjem, saj nismo pozorno preverili urnika. Kasneje kot smo pričakovali smo se še zadnjič odpravili na nam zelo znano pot do srednje kemijske šole. Ta nas je že po izgledu spominjala na kakšen star zapor, ko smo vstopali v stavbo, pa nas je vratarka vsakokrat premerila od glave do peta in nam vsakič znova nekoliko nejevoljno odklepala vrata. Danes smo se poljskim dijakom pridružili na uri angleščine, za katero so nam pripravili zabavno križanko o značilnostih obeh držav, po uspešno rešeni križanki pa so nam predstavili deset tradicionalnih poljskih jedi. Po končani predstavitvi smo primerjali jedi obeh državi in igrali igro v kateri smo se malo bolje spoznali. Kasneje smo si še zadnjič nadeli laboratorijske halje. Tokrat smo v laboratoriju določevali koncentracijo kloridnih ionov v vodovodni vodi. Koncentracijo smo določevali s titracijo po Mohrovi metodi. Po končanih laboratorijskih vajah smo si potešili apetit z tradicionalnim poljskim pekovskim izdelkom Obwarzanek krakowski (podobno naši makovki) in se nato se odpravili v prazno učilnico, v kateri smo imeli poslovilni sestanek z ravnateljico šole in vodičem Danielom. S solzami v očeh smo se odpravili v restavracijo Chimera in še zadnjič naročili piščanca in krompir. Popoldne smo preživeli prosto – nekateri smo se odpravili v trgovino in na tržnico po spominke, po končanih nakupih pa smo se odpravili v hotel, kjer smo se pripravljali na jutrišnji odhod. Zadnji večer smo preživeli v mestu in pokušali tradicionalno poljsko kulinariko.

Poslednja titracija

Obwarzanek krakowski

Intenzivne priprave na jutrišnji odhod

10. dan - Živalski vrt

Zjutraj smo se že po ustaljeni rutini odpravili na zajtrk in za tem na avtobus, ki nas je pripeljal do kemijske šole na kateri izvajamo prakso. Tokrat smo z titracijo preverjali trdoto vodovodne vode. Po dobrem tednu prakse smo se tamkajšnjega laboratorija že navadili, zato smo vaje izvedli hitro in učinkovito, zaradi česar smo bili deležni posebne pohvale profesorice. Iz šole smo se dobre volje zaradi odlično opravljenih vaj, odpravili na kosilo in si tam napolnili želodčke. Po dveh vremensko nestabilnih dneh je bil danes prečudovit dan z jasnim nebom, zato smo našega vodiča Daniela prosili, če bi si lahko ogledali krakovski živalski vrt. Ko nas je Daniel prijazno pospremil do avtobusne postaje in nam dal napotke kako priti do živalskega vrta in nazaj, smo se skupaj z profesorjem odpravili na pol ure dolgo vožnjo z mestnim avtobusom, ki nas je pripeljal točno pred vhod živalskega vrta. Po živalskem vrtu smo se sprehodili v manjših skupinah in si ogledali vse prikupne (in tudi tiste malo manj prikupne) živali, ki tam prebivajo. Živalski vrt nas je pozitivno presenetil z svojo raznolikostjo, saj smo se v njem srečali z eksotičnimi pritlikavimi povodnimi konji, pingvini, plamenci, tapirjem in z nekaterimi živalskimi vrstami, za katere še sploh nikoli nismo slišali. V živalskem vrtu med drugim skrbijo za več kot pet vrst antilop iz celega sveta. Ko smo se po večurnem sprehodu skozi živalski vrt sprostili in oddahnili od mestnega vrveža, smo se vsak po svoje odpravili izkoristiti še najbrž zadnji sončen dan v Krakovu. Nekateri so se odpravili na bližnjo gomilo, drugi pa smo odšli izpolniti še zadnje želje na seznamu te študijske izmenjave.

9. dan - Še več snega

Dan se je začel še preden se je prejšnji sploh končal. Pozno smo se spravili prepisovati zapiske, po delu za šolo pa so pogovori tekli še pozno v noč in smo zaspali šele okoli treh. Zaradi tega je bilo tudi vstajanje zjutraj še težje kot običajno. Vsak dan vstanemo malo kasneje in upamo da ujamemo zajtrk, nekateri pa se ga odločijo tudi preskočiti za dodatne minute spanca. Že ko smo pri zajtrku gledali skozi okno smo se zavedali, da danes vreme ne bo pomladno. Začelo je namreč močno snežiti. Šli smo nazaj v sobe in se oblekli vremenu primerno, kolikor se je le dalo, saj za takšne razmere res nismo spakirali primernih oblačil.

Sneg v Krakovu

Danes smo v laboratoriju pregledali učinkovitost antibiotikov in pod mikroskopom preučevali bakterije iz različnih jogurtov. Laboratorijsko delo je bilo danes zelo zanimivo in čas je prav hitro tekel. Moramo priznati, da bomo našo poljsko profesorico mikrobiologije prav malo pogrešali.

Pregled učinkovitosti antibiotikov

Rezultati antibiograma

Priprava preparatov

Priprava preparatov

Opazovanje preparatov pod mikroskopom

Po tem nas je naš vodič Daniel peljal v tri zanimive muzeje, kjer smo se zelo zabavali, saj smo morali biti resni in to nas je še bolj gnalo v smejanje. Opazovali smo likovna dela bolj in manj znanih poljskih umetnikov, v enem izmed muzejev pa smo si lahko med drugim ogledali Rembrandtovo sliko in slavno Da Vincijevo Damo s hermelinom. Popoldne je tako zelo snežilo in pihalo da smo bili premraženi, premočeni in prepihani ter smo po vrnitvi v hotel vsi šli pod topel tuš, zvečer pa jedli toplo večerjo ter vitamin C, da bi se izognili prehladu. Dan smo spet zaključili z druženjem po sobah in veliko smeha. Pogovori so se zopet zavlekli pozno v noč, vendar se izguba spanca splača, saj nam bodo taki trenutki ostali v nadvse lepih spominih. Moramo priznati, da postajamo že malo nervozni in žalostni, saj se naša izmenjava počasi bliža koncu.

Vreme se je za nekaj trenutkov izboljšalo.

Golobi na glavnem trgu

Utrinek iz mesta

Poljska umetnost

Dama s hermelinom

Pozdrav iz Krakova

8. dan - Sneg in gliste

Po zanimivem vikendu smo se danes vrnili nazaj v laboratorije. Zopet smo se odpravili na kemijsko srednjo šolo, tokrat v deževni Krakov. Opravili smo test oksidabilnosti vode. Posebej smo naredili poskus z vzorcem destilirane in rečne vode. V vzorca vod smo dodali žveplovo kislino, kalijev permanganat in nato še oksalno kislino.  Potem smo zmes segreli in titrirali s KMnO₄ do spremembe barve. Z izjemo manjših zapletov so vaje potekale brez težav.

Manjši zaplet z bireto

Po treh urah smo se napotili na kosilo in nekateri so bili prikrajšani za vsakdanji obrok piščanca. Po kosilu smo presenetljivo pravočasno prišli na fakulteto na mikrobiološke vaje. Tam smo imeli najprej uvodno uro, kjer je profesorica predavala o organizmih v aktivnem blatu iz mestne čistilne naprave. Medtem ko so nekateri pozorno poslušali razlago, so se drugi zabavali z škripajočimi stoli. Potem smo si omenjene organizme še sami ogledali pod mikroskopom in naše najdbe primerjali med sabo. Preverili smo rezultate sredinih vaj o analizi vode s profesorico Chmiel. Zadnjo uro smo praktično obnavljali znanje o odpornosti antibiotikov. Triinpolurne vaje smo podaljšali še za dodatne dobre pol ure, vendar smo se kljub tem zabavali. Skozi laboratorijska okna smo opazili celo snežinke in pomislili na profesorja Žigona, ki je tisti čas preživel na ogledu mesta. Na poti domov smo se nekateri ustavili še na pici, nato pa večer preživeli v hotelu.

Raziskovanje mikroskopa

Pogled skozi okular

Pogled skozi okular

Pogled skozi okular

Pogled skozi okular

Trdo delo

7. dan - Taborišče Auschwitz

Danes smo vstali nekoliko kasneje, večina še izčrpanih od včerajšnjega dneva ali pa od nočnega zabavanja. Ob enajsti uri smo se s prevozniki lokalne agencije odpravili v smer mesta Oświęcim. Na poti smo si ogledali film, ki ga je izdelal ruski fotograf z originalnimi posnetki iz reševanja Auschwitza. Ko smo prispeli do muzeja, je bilo ozračje težko, čustva teh groznih dogodkov so sevala iz stavb in prostora v nas. Tisti, ki smo se prejšnje dni smejali v muzejih, se tukaj nismo. Ne le iz spoštovanja, ampak prav zaradi te izčrpavajoče atmosfere. Pred odhodom na Poljsko sem se pogovarjal z ljudmi, ki so bili v Auschwitzu in vsi so mi razlagali o tej grozni atmosferi, s svojimi besedami seveda. Videna razstava je bila narejena za bolj šolski pristop. Prikazala je grozote in dogodke, ki so se odvijali tam – plinske celice, krematorij in druge zgradbe narejene za ubijanje, ampak je izpustila detajle eksperimentov, ki so jih izvajali tukaj. Zgradbe so bile dobro ohranjene in razstave tudi, kar je zanimivo za tako stare predmete. Med njimi so razstave čevljev in drugih predmetov zapornikov. Med drugim so nam povedali, da so v enem dnevu lahko proizvedli do 10 kg zlata iz staljenih predmetov zapornikov, ki so prišli ali so pa bili ubiti. Lahko si zgolj predstavljamo, koliko je bilo umorjenih na dnevni ravni, da so jim pobrali takšno količino zlatnine ali zlatih zob. Na koncu obiska muzeja nam le vodič še rekel, da so ohranili Auschwitz iz preprostega razloga: tisti, ki pozabijo zgodovino, jo bodo ponovili.

Vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz

Bloki za zapornike

Za zaplinjanje je bil uporabljen Ciklon B.

Trupla so bila zažgana v krematorijih.

Bloki za zapornike

Ujeti pod nadzorom paznikov

Med zaporniškimi in upravnimi bloki

Vhod v uničevalno taborišče Birkenau

Taborišču ni videti konca

Smrti je ubežalo le malo zapornikov

Birkenau

6. dan - Rudnik soli Wieliczka

Dopoldne smo se s tramvajem odpravili do najbližje železniške postaje in nato prvič izkusili vožnjo z vlakom na Poljskem. Ko smo prispeli do mesta Wieliczka, smo se peš odpravili do nekaj minut oddaljenega rudnika soli, kjer nam je naš vodič Daniel uredil karte. Do termina ogleda nam je ostala še dobra ura, zato smo se z Danielom odpravili na kratek ogled centra tega lepega mesteca.

Wieliczka

Wieliczka

Ko je prišel čas za naš ogled, smo se s skupino odpravili v rudnik. Da smo prišli do prve etaže rudnika, ki leži 64 m pod zemljo, smo morali prehoditi nekaj čez 300 stopnic, ki jim skorajda ni bilo konca. Skozi rudnik nas je vodil angleško govoreči vodič, ki nam je predstavil vse dele rudnika odprtega za turiste, kar pa predstavlja le 1 % dolžine celotnega rudnika. Spoznali smo, da mora biti vsa oprema v takšnem rudniku lesena, saj bi bila kovinska občutljiva na rjo, poskusili smo sol s sten, ki so nas ves čas obdajale, ogledali smo si vrsto velikih soban za delo z mehanizacijo za prevoz soli in izjemno lepo okrašenih podzemnih kapel.

Vhod v podzemlje

Stopnišče brez konca

Solni kip Nikolaja Kopernika

Solni kipi

V kameno sol vklesana Zadnja večerja

Mogočni lestenci in z lesom podprti stropovi

Solni kip

Prikaz življenja v rudniku

Slano jezero

Maketa rudnika

Slano jezero

Po končanem dvournem ogledu rudnika se je polovica skupine odpravila nazaj na površje, kjer so si sami ogledali še okolico mesta, medtem pa nas je polovica nadaljevala ogled še v muzejskem delu rudnika, v katerem nas je zelo dobrovoljni vodič, poln humornih domislic, popeljal skozi način življenja, kakršno je nekoč vladalo v rudniku. Popoldan smo nekateri preživeli v plezalnem centru, drugi pa so se podružili ob igranju družabnih iger.