Ob 3. uri zjutraj smo se zbrali pred šolo in se polni energije ter pričakovanj podali na pot proti Poljski. Dogodivščine so se začele že na avtocesti, ko je zaradi težav z delovanjem Telepass plačilnega sistema nismo mogli zapustiti. Ugotovili smo, da naš voznik ne govori angleško in rešiti nas je moral profesor Žigon. Pot je od tam naprej potekala gladko, brez zapletov.
Na letalu je večina ekipe zaradi utrujenosti zaspala. Z letalom smo se nekateri peljali prvič in izkušnja je bila zelo vznemirljiva, nekateri pa so imeli manjše težave s prostorom, saj ga zares ni bilo veliko. Večkrat se je zgodilo, da je kateremu od njih voziček s hrano povozil nogo. Imeli so srečo, da je voziček na katerem so prodajali parfume prišel, ko so imeli noge skrčene, saj bi drugače letalo dišalo po najboljših parfumih tega sveta.
 |
| Visoko nad oblaki |
 |
| Počitek na letalu |
Ko smo pristali v Krakovu, nas je pričakal voznik in nas zapeljal do hotela, v katerem bomo nastanjeni dolgih 12 dni. Po prihodu smo imeli prosti čas, ki smo ga večinoma izkoristili za spanje ali pa iskanje lokalnih trgovin. Po kosilu, ki ni bilo bog ve kaj – baršč (poljski boršč) nam na žalost ali pa na srečo ni šel po grlu, saj se nam je vsem zdel malo veliko sumljiv – smo se odpravili še malo na sprehod po obrobju mesta, a smo se zaradi slabe navigacije znašli na obvoznici. Srečni, ker smo se uspeli rešiti iz globoke godlje, in založeni z nakupljeno hrano, smo se še malo družili po sobah in prepisali zapiske za pouk, ki smo ga zamudili. Nekateri zelo motivirani dijaki pa so se še lotili učenja za prihajajoči test iz znanja mikrobiologije.
 |
| Počitek v hotelu |
 |
| Boršč za kosilo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar